Zasvojenosti

Spoznavanje zasvojenosti (pristopi, razsežnosti, vrste, trendi, incindenca).
Znanje in sposobnost razumevanja temeljnih konceptualnih in teoretičnih znanj in modelov s področja zasvojenosti.
Poznavanje različnih oblik zasvojenosti in programov  ter institucij na tem področju.
Poznavanje zgodovine konceptov in praks na področju zasvojenosti.
Razumevanje različnih praks dela na področju drog in vloge socialnega dela.

Predmetno specifične kompetence:
Spretnost uporabe metode analize tveganja in načrtovanja odgovorov.
Sposobnost kritičnega ocenjevanja pristopov ukrepanja na področju različnih zasvojenosti.
Sposobnost etičnega reflektirana vsakdanjega življenja ljudi, ki imajo težave zaradi zasvojenosti ali za razvoj zasvojenosti tveganih ravnanj.
Znanje in sposobnost razumevanja vplivov različnih diskurzov na vzpostavljanje prevladujočega modela obravnave, sistem storitev in pristopov pri različnih vrstah zasvojenosti.

• Socialna definicija zasvojenosti na temelju koncepta človeških potreb in celostnega pristopa
• Mikro in makro družbena razsežnost zasvojenosti, vrste zasvojenosti, trendi, incidenca.
• Etnografsko raziskovanje področja zasvojenosti.
• Fenomeni na področju različnih oblik zasvojenosti, tipologije, kariere in identitete, stigma, vsakdanje življenje.
• Socialno delo na področju zasvojenosti (pristopi, modeli, metode).
• Preventivno delo, zmanjševanje škode, rehabilitacija in okrevanje.
• Temeljne metode socialnega dela na področju zasvojenosti in z zasvojenostmi povezanih tveganih vedenj (analiza tveganja in načrtovanje odgovorov).
• Etika socialnega dela na področju zasvojenosti.
• Zgodovina ukrepanja na področju problematike zasvojenosti.
• Bio-psiho-socio-eko model.
• Diskurzi (pravni, moralni, medicinski in socialni).
• Pristopi obravnave (programi visokega in nizkega praga).
• Zdravstveni in socialni modeli obravnave različnih vrst zasvojenosti.

Barber, J. G. (1997). Socialno delo na področju zasvojenosti. Ljubljana : Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

Flaker, V. (2002). Živeti s heroinom I in II. Ljubljana: Založba /*Cf. (obe knjigi).

Flaker, V. (1994). Analiza tveganja. Socialno delo, 33(3), 189-196.

Flaker, V., Grebenc, V. (interno gradivo). Analiza tveganja – kratek priročnik. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.

Grebenc, V. & Šabić, A. (2020). Odprta scena: zmanjševanje škode med brezdomnimi uporabniki drog. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.

Grebenc, V. (2023). Okrevanje kot nova paradigma celovite obravnave na področju drog. V: Zucchiati Godina, J. & Trček, A. (ur.). Razvoj in nadgradnja mreže mobilnih enot za izvajanje preventivnih programov in programov zmanjševanja škode na področju prepovedanih drog 2017-2023 : monografija projekta. ( 58-60). Pridobljeno 1.1.2018 s https://www.infodroga.si/wp-content/uploads/2023/05/Monografija-Razvoj-in-nadgradnja-mreze-mobilnih-enot.pdf.

Grebenc, V. (2008). Rutine kot predvidljivi scenariji vsakdanjega življenja. Dialogi (Maribor), 44(10), 90-107.

Kolind, T. &Elmeland, K. (2009), Preventiva ali užitek: Različna diskurza o opijanju z alkoholom. Socialno delo, 48(5-6), 307-313.

Ramovš, J. (1988). Socialni delavec in alkoholizem. Ljubljana: Delavska enotnost.

Ramovš J. (1995). Slovenska sociala med včeraj in jutri. 2. dopolnjena in predelana izdaja. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka. poglavja 2.4. 2.5. 3.1. 3.2. 3.3. 3.4 in 6.5.

Socialno delo(1999) 38(4-6), 341-395. (posebna številka o zmanjševanju škode)

Stefanoski, P. (1996). Socialno delo, ki akceptira uživanje drog. Socialno delo, 35(4), 289-300.

Täschner, K. L.(2002). Trde droge – mehke droge? Ptuj: In obs medicus (13-54).

Tominec, N. (2015). Sem zasvojen_a – nisem nor_a - Dvojna diagnoza:zasvojenost in duševna stiska. Celjska Mohorjeva družba.

Torsten, K., Thom, B. & Hunt, G. (ur.) (2016). The SAGE Handbook of Drug & Alcohol Studies: Social Science Approaches, 1st Edition. SAGE Publications.

Priporočena literatura:

Grebenc, V. (2001), Ponesrečeni pobegi ujetnikov biografij. Socialno delo, 40(2-4), 151-158.

Grebenc, V. (2003). Zmanjševanje socialne škode povezane z uživanjem drog in iskanje odgovorov v skupnosti. (Magistrsko delo) Fakulteta za socialno delo, Ljubljana.

Grebenc, V. (2003). Droge in kriminal : kritičen razmislek o njuni zvezi. Socialna pedagogika, 7( 4), 407-430.

Grebenc, V. (2003). Etnografija heroinske krize. Socialno delo, 42 (2), 109-120.

Grebenc, V. (2005). Heroinska kriza kot pokrajina na zemljevidu uživanja drog. Teorija in praksa, 42(1), 159-177.

Grebenc, V., Fojan, D. & Kvaternik Jenko, I. (2007). Uporaba kokaina v Sloveniji : zaznavanje tveganj in zmanjševanje škode. V: Sande. Matej (ur.). Na spidu. 2. Stanje na področju sintetičnih drog in kokaina v Sloveniji. Ljubljana: DrogArt.

Grebenc, V., Šabić, A. & Kvaternik, I. (2008). Varna vožnja: obvladovanje tveganj in nevarnih življenjskih slogov v prometu. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.

Grebenc, V., Šabić, A. (2013). Ljubljanske zgodbe: biografije navadnih ljudi. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.

Hudolin, V. (1991). Alkohološki priručnik. Zagreb: Medicinska naklada.

Kvaternik, I., Grebenc, V. & Rihter, L. (2008). Droge med politiko in vsakdanjim življenjem. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.

Picchi, M. (1995). Projekt človek. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka. .

Reinarman, C.& Granfield, R. (2015). Addiction is not just a brain disease: Critical studies of addiction. Expanding addiction: Critical essays. 1-21. https://www.researchgate.net/publication/285501263_Addiction_is_not_just_a_brain_disease_Critical_studies_of_addiction

Leposlovne knjige:

Hrvatin A. (2012). Lepa dekleta lepo bruhajo. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Burroughs, W. (1992). Džanki. Ljubljana: Aristej.

Watson, K. (2003). Zadeta od življenja. Ljubljana: Založba ŠKUC.

Nadrag, K. (2010). Utopljene sanje. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.

Pogoj za vključitev v delo je vpis v tekoči letnik študija.

Esej 50,00 %
Analiza tveganja 50,00 %
 

etiketa stigma in vloga

zmanjševanje škode